ROMANJA V LETU 2024 (Log pri Vipavi, Žeželj, Sveta Gora, Brezje)
Prvič je v listinah omenjena cerkev v Logu pri Vipavi leta 1430, ko je župnik na Igu pri Ljubljani zamenjal z duhovnikom iz Šentvida pri Vipavi kapelo Device Marije v Logu pri Vipavi. Najbrž je bila ta kapela preprosta gotska podružnica, kakor jih srečamo še dandanes po naših vaseh. V levem malem zvoniku sedanjega loškega svetišča sta vzidana gotska reliefa, ki sta najbrž sodila v to cerkev. Ljudje pa vedo še drugo zgodbo – o goriškem grofu, ki naj bi sredi 15. stoletja podrl majhno cerkev in sezidal večjo. To naj bi ob prvih turških vpadih požgali Turki. Vaščani s Planine naj bi k sreči v naglici rešili milostni Marijin kip v tabor pri sv. Pavlu nad Planino. Ker pa tudi tu ni bil varen, so ga raje prenesli v bolje utrjeni tabor v Vipavi. Ko je nevarnost minila, naj bi kip vipavska dekleta v procesiji ponesla nazaj v Log. Tako naj bi tudi nastala stara navada, ki se je ohranila vse do šestdesetih let našega stoletja, ko so jo komunisti prepovedali. Vipavska dekleta so za praznik sv. Rešnjega telesa prinesla v procesiji Marijin kip v farno cerkev v Vipavo. Pri procesiji so nosila kip pred Najsvetejšim, naslednjo nedeljo pa so ga po isti poti ponesla ponovno v Log, kjer ima svoj prostor v majhni niši poleg prve kapele na levi strani. Pred tem kipom moli največ romarjev, ki pridejo v Log. čeprav je v glavnem oltarju lepa slika, ki predstavlja Marijo Tolažnico in jo je naredil Mihael Stroj, eden najboljših slovenskih portretistov tistega časa, se romarji v molitvi obračajo k temu kipu.

Vir: https://www.kam.si/log_pri_vipavi/
Na robu slovenskega ozemlja, nad Kolpo in Vinico, stoji na 334 metrov visokem hribu božjepotna cerkev Marijinega imena na Žežlju. Kraj, na katerem so neznano kdaj postavili cerkev, je bil naseljen že v prazgodovini. Tu je dobra razgle­ dna točka. Od tod se lahko nadzoruje vsa pokrajina ob Kolpi. Krajevno ime je od nekdaj zbujalo vprašanja. Nekateri pravi­ jo, da narečna beseda žeželj pomeni lopato za pepel pri krušni peči, v prenesenem pomenu pa gorjačo. Drugi iščejo izvor v nemški besedi Sessel, kar pomeni stol, češ, nemški viteški križniki so govorili o kraju Maria am Sessel – Marija na stolu. Njena podoba v žeželjski cerkvi je res taka, da Marija prestoluje.
Pravijo, da je bila cerkev zidana v davnih časih po zaoblju­bi. Takrat si je sledilo več slabih letin. Nekajkrat je poleti zapa­del sneg in pokončala vse pridelke. Grozila je lakota. V tej hudi nadlogi je uiniška grofica sklenila sezidati cerkev Mariji v čast Ko je zaobljubo spolnila, so prenehale tudi preizkušnje.

Vir: https://www.kam.si/zezelj_nad_vinico/
Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Žalostna gora pri Preserju (25.06.2023):
Polšnik (.2023)

Sveta Gora (.09.2023)
Brezje (.09.2023)

ROMANJA V LETU 2023 (Žalostna gora pri Preserju, Polšnik, Sveta Gora, Brezje)
Žalostna gora leži na lepi razgledni točki. Ko se ob lepem vremenu z Barja dvignejo še zadnje megle in se zjasni, je zares vredno obiskati ta lepi kraj.

V kroniki preserske župnije je ohranjen zapis o začetkih te božje poti. V začetku 18. stoletja so prišli v tamkajšnje kraje hudi časi: slabe letine, lakota in bolezni. Zato so se v teh stiskah Ijudje zatekli po tolažbo k Mariji. Hoteli so ji pozidati cerkev. Vendar upravitelji kartuzijani iz Bistre temu Ijudskemu navdušenju niso bili naklonjeni, saj še ni minilo dolgo, karso zgradili farno cerkev v Preserju, povrhu vsega je deželo pestilo pomanjkanje. Namesto cerkve so kartuzijani dali na hrib postaviti velik križ. Toda Ijudska vnema se ni ztnanjšala. H križu so prihajali molit, obenem pa iskali pomoč za zidavo. Tu jim je priskočilo na pomoč srečno naključje.

Vir: http://www.kam.si/zalostna_gora_pri_preserju/

16. Oktobra 1286 leta je očak Rajmund izdal listino, s katero je ustanovil kuracijo na Polšniku. Kuracija - ekspozitura- teritorialna enota katoliške Cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji . Bratje Apfaltrern so s privolitvijo šentruperškega župnika zgradili cerkev MATERE BOŽJE. Župnik je izločil kraje Šumnika (Sumnik), Ravne (Rabben), Preveg (Primbergh), Sušje (Durenberg), Koprivnik (Nezzenberg) in Polšnik. Določil je, naj ti kraji vzdržujejo duhovnika in mu dajejo darove. Takrat Billichberg(nem. Bilch - polh ) med leti 1491 in 1509 postane samostojna župnija. Odtlej je na Polšniku reden župnik, podrejen nekaj časa Novomeškemu kapitlju, potem pa ljubljanski škofiji, ki je bila ustanovljena leta 146l, a ni takoj obsegala vseh ozemelj (krajev), kot je to danes.

Sedajnja župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1904 in na Veliki Šmaren 1905 posvečena Lurški Materi Božji. Od leta 1958 je romarska cerkev; glavni romarski shod je 11. februarja na god Lurške Matere Božje. Staro žegnanje je na Urhovo nedeljo.

Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Žalostna gora pri Preserju (25.06.2023):
Polšnik (.2023)

Sveta Gora (.09.2023)
Brezje (.09.2023)

ROMANJA V LETU 2022 (Tunjice, Gora Oljka, Sveta Gora, Brezje)
Med najbolj znane in največkrat predstavljene podobe, ki pričarajo idiličnost slovenske alpske pokrajine, sodi slika romarske cerkve sv. Ane v Tunjicah. Baročno razigrana stavba vrh enega najvišjih gričev pod sivomodro kuliso Kamniških planin in neba nad njimi se zdi vzeta iz pravljice.

Prvotna cerkev je v Tunjicah stala že v zgodnjem srednjem veku. Vas pod njo se omenja v listinah leta 1397. Sodeč po starih najdbah, pa je bil grič poseljen že v davnini. Sredi preteklega stoletja (1842) so v bližini cerkve našli rimske zlatnike iz 5. stoletja. Prva cerkev je bila zidana v gotskem slogu na istem mestu kot sedanja. Sodila je pod župnijo sv. Petra v Komendi. Šele leta 1778 je pri njej ustanovljena lokalija in kasneje (1875) samostojna župnija. Povezanost s komendo malteškega viteškega reda pri cerkvi sv. Petra je bila za tunjiško cerkev in ljudi, ki so zbirali v njej, izrednega pomena.

Vir: https://www.kam.si/tunjice/

Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori. Pred tem so ji rekli Dobrič, tako kakor zadnjemu naselju na njenem pobočju. Ta gora se prvič omenja davnega leta 1234. Takrat so ji pravili Križna gora, ker je na njenem vrhu, morda že takrat, zagotovo pa od sredine 17. stoletja stal velik križ, ob njem pa najbrž tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže. Pogodba med lastnico šoštanjske gospoščine in polzelskim komendatorjem 23. avgusta 1754 namreč omenja, da stoji na vrhu gore križ. Razen izročila, ki govori o češčenju sv. Jošta in sv. Neže, o prejšnjih svetiščih na tem kraju zgodovina ne pripoveduje. Prav malo verjetno pa je, da bi bila taka izjemna razgledna točka brez kakršnekoli starejše zgodovine.

Današnja cerkev, posvečena sv. Križu, je bila zgrajena v razmahu romanj na Slovenskem, v letih 1754 do 1757. Znan je celo mojster, ki jo je delal: Janez Nepomuk Maier. Svetišče je zidano v baročnem slogu. Stavba ima tloris deteljice in njena arhitektura je skoraj v celoti ohranjena tako, kakor je bila prvotno narejena. Gradili so jo deloma na živi skali, delno pa na umetno izravnanem svetu. Zato je na njenem južnem delu, pod ladjo, še eno, spodnje svetišče. Tja vodita dva rova oziroma hodnika, ki imata vhod ob glavnem stopnišču pred cerkvenim pročeljem. V to spodnjo cerkev so postavili tri oltarje; zaradi samega prostora, ki je pod zemljo, je glavni posvečen Jezusovemu počitku v grobu. Najvažnejša je seveda zgornja cerkev. 

Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Idrija in Vojsko (25.06.2021):
Medžugorje (24. - 29.07.2021)

Sveta Gora (04.09.2021)
Brezje (25.09.2021)

ROMANJA V LETU 2021 (Idrija in Vojsko, Medžugorje, Sveta Gora, Brezje)
Leto 2021 je v Cerkvi posvečeno sv. Jožefu. Zato bo letpšnje prvo romanje posvečeno temu cilju. In v naši bližini se nahajata dve cerkvi, ki sta posvečeni sv. Jožefu. Prva je župnijska cerkev v Idriji, druga pa se nahaja na planoti Vojsko in je podružnična cerkev idrijske župnije.
Medžugorje (izvirno hrvaško Međugorje) je znan romarski kraj v Bosni in Hercegovini, poznan po domnevnih Marijinih prikazovanjih, ki  so se 24. junija 1981 začela  in trajajo še danes in so tekom let prerasla v mednarodni fenomen. 
Prebivalstvo kraja je skoraj v celoti hrvaško. V bližini se nahaja hrib Crnica, kraj prvih prikazovanj, in Križevac (448 mnm) s križem na vrhu.
Prva omemba župnije izhaja iz listine z dne 2. aprila 1599, ki omenja 6 župnij, med njimi Medžugorje.
 
Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Idrija in Vojsko (25.06.2021):
Medžugorje (24. - 29.07.2021)

Sveta Gora (04.09.2021)
Brezje (25.09.2021)

ROMANJA V LETU 2020 (Smrečje, Medžugorje, Sveta Gora, Brezje)
Med majhne in priljubljene božje poti, pa čeprav se njihov nikoli ni raznesel po vsej Kranjski ali Sloveniji, sodi cerkvica Marijinega vnebovzetja v Smrečju nad Šentjoštom. 
Mimo nje pelje stara cesta med ljubljansko kotlino in Poljansko dolino. Na kraju, kjer stoji cerkev, je nekoč stala majhna kapela z Marijino podobo. Vozarji so se radi ustavljali pri njej in se Mariji priporočali v nevarnostih na poti. Kdo je postavil kapelo, ni znano. Verjetno je povezana z najstarejšo kmetijo – Smrekarjevo domačijo.
 
Medžugorje (izvirno hrvaško Međugorje) je znan romarski kraj v Bosni in Hercegovini, poznan po domnevnih Marijinih prikazovanjih, ki  so se 24. junija 1981 začela  in trajajo še danes in so tekom let prerasla v mednarodni fenomen. 
Prebivalstvo kraja je skoraj v celoti hrvaško. V bližini se nahaja hrib Crnica, kraj prvih prikazovanj, in Križevac (448 mnm) s križem na vrhu.
Prva omemba župnije izhaja iz listine z dne 2. aprila 1599, ki omenja 6 župnij, med njimi Medžugorje.
 
Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Smrečje (25.06.2020):
Medžugorje (25. - 30.07.2020)
: Romanje je odpadlo zaradi epidemije koronavirusa
Sveta Gora (29.08.2020): Čelik Anže
Brezje (26.09.2020)

ROMANJA V LETU 2019 (Idrijske Krnice, Solčava, Sveta Gora, Brezje)
Podružnična cerkvica sv. Florijana v Idrijskih Krnicah, je bila v prvotni obliki urejena že leta 1968 v prostoru nekdanjega italijanskega vojaškega skladišča. Leta 2004 je bila posvečena povsem nova cerkvena stavba, zgrajena po načrtu idrijskega arhitekta Cveta Kodra, ki je domiselno združil tradicionalne in sodobne arhitektonske oblike. Svetišče bogati mozaični okras, delo patra Marka Ivana Rupnika, ki upodablja sv. Florijana, v prezbiteriju pa sv. Ano, sv. Joahima ter Marijo z Jezusom; kompozicijsko in pomensko povezavo obeh dvojic je utemeljil s križem.

Vir: http://zupnija-spidrija.rkc.si/
predstavitev/
Pri obisku Solčave romar ne ve, kaj bi bolj občudoval in čemu posvetil večjo pozornost: lepoti narave, kamor je postavljena, ali izbrano lepi gotski stavbi župnijske cerkve Marije Snežne, ki v sebi skriva enega naših najdragocenejših umetnostnih zakladov: upodobitev Marije z detetom v naročju.
V glavnem oltarju ima svoje mesto t. i. “solčavska Marija”, ena najstarejših, po sodbi strokovnjakov pa tudi najlepših Marijinih upodobitev tiste dobe pri nas. Kip je visok 58 centimetrov in je iz peščenca. Sem naj bi prišel iz gornjegrajske benediktinske opatije.

Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Idrijske Krnice (25.06.2019): Mažgon Mirko
Solčava (06. - 07.08.2019): Čelik Anže
Sveta Gora (31.08.2019)
: 
Brezje (28.09.2019)
: Čibej Uroš, Primožič Jure
Zaključek leta (17.11.2019): Mažgon Mirko
ROMANJA V LETU 2018 (Stara Gora nad Čedadom, Assisi, Brezje)
V deželi kaplana Martina Čedermaca, pod Matajurjem, ki ponosno kraljuje nadiškim dolinam, v katerih že trinajst stoletij žilavo ohranjajo “slovenjo” besedo, kulturo in vero Beneški Slovenci, stoji starodavna in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na 618 metrov visoki Stari gori in le osem kilometrov oddaljena od Čedada. Tu na meji slovanskega in latinskega sveta že od pradavnine kraljuje “stara slovenska Marija” (Madonna antica slava), kakor so ji pravili Furlani, ali kakor so jo že v 8. stoletju, dvesto let po naselitvi, imenovali Slovenci “Stara Marija”. Italijani, ki prav tako radi kakor Slovenci in Furlani prihajajo sem, ji pravijo Madonna di Castelmonte.

Vir: http://www.kam.si/stara_gora/
Mesto Assisi je starodavno mesto v italiji. Skozi zgodovino je bilo priča veliko dogodkom, še posebej pa je znano po svetem Frančišku Asiškemu.
Frančišek Asiški se je bojeval v vojnah med italijanskimi mesti, ki so potekale v tistem času v Italiji. Ko je prišel z neke bitke in ujetništva nazaj v mesto je bil izgubljen in niz dogodkov, ki so mu sledili v življenju, se je odločil, da bo živel beraško življenje. 
Kristus ga je poklical naj popravi njegovo cerkev. Začel je popravljati cerkev svetega Damijana, a popravilo Cerkve je prišlo kasneje. Skupaj z nekaterimi prijatelji je ustanovil skupnost bratov, ki so ustanovili red manjših bratov. Iz tega izhajajo sedanji trije najbolj znani beraški redovi: minoriti, frančiškani in kapucini. Kasneje skupaj s Klaro Asiško ustanovita še ženski red, ki se imenuje klarise.
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete povsod, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe, evharistični kongres leta v Ljubljani, pa hudi časi druge svetovne vojne, 8. oktobar 1988, ko ji je papež Janez Pavel II. podelil bazilika.

Vir: http://www.kam.si/brezje/
Stara Gora nad Čedadom (24. - 25.06.2018): /
Assisi (28.07 - 03.08.2018: Mažgon Mirko
Brezje (29.09.2018): 
Čibej Uroš, Primožič Jure
Zaključek leta (22.11.2018): Mažgon Mirko
ROMANJA V LETU 2017 (Kurešček, Marijina romarska središča, Sveta Gora, Brezje)
Prvi sledovi cerkve segajo v nemirne čase turških vpadov. Že krajevno ime samo nam pove, da so tukaj kurili grmado v svarilo, da prihajajo Turki. Bolj zgovoren je v Slavi vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor, ko pravi, da je na Kureščku sloveča božja pot. 
Sedanjo cerkev na Kureščku so zgradili v 18. stoletju, ko je imela tu sedež za vso Kranjsko deželo bratovščina Marije, kraljice miru. Člani te bratovščine so bili preprosti pa tudi bogati ljudje od vsepovsod. Takrat so postavili v cerkvi tri oltarje in poslikali prezbiterij. Freske so ponazarjale misel, kako Marija miri sprte voditelje ljudstev. Tudi vsi napisi so govorili o miru. Med njimi je eden obljubljal: Na tem mestu bom delila mir. Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Mariji, Kraljici miru.

V letošnjem romanju smo se odpravili do znanih in malo manj znanihromarskih cerkva v škofijah naše Slovenije.
Prvo romarsko središče, ki smo ga obiskali je bila cerkev na Zaplazu, ki je tudi glavno romarsko središče novomeške škofije. Pot smo nodaljevali do Žalostne gore pri Mokronogu.
Naslednje romarsko svetišče je bila kapela Lurške Matere Božje v Zagorju na Koznaskem od koder nas je pot vodila do Ptujske Gore, ki je glavno romarsko središče mariborske nadškofije.
Zadnje svetišče, ki smo ga obiskali na naši poti pa je bila cerkev Matere božje, ki je glavno središče škofije Murska Sobota.
Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Sveta gora je glavno romarsko središče škofije Koper.
Prva romarska cerkev je bila mogočna triladijska stavba, zidana v slogu med gotiko in renesanso, iz klesanega kamna in je lahko sprejela kar štiri do pet tisoč romarjev. Posvečena je bila leta 1544. Patriarh je zanjo daroval podobo, ki jo še danes vidimo v glavnem oltarju. Na njej je upodobljena Marija z Jezusom pred večerno pokrajino s prerokom Izaijem ter Janezom Krstnikom ob straneh. Njen avtor naj bi bil beneški slikar Jakob Palma starejši.
Vir: 
Kurešček (25.06.2017): Čelik Anže
Marijina romarska središča (04. - 06.08.2017): Čelik Anže
Sveta Gora (26.08.2014): Čelik Anže
Brezje (30.09.2014): Čelik Anže

 

  Naziv: Romartin - romarji sv. Martina Žiri

  Naslov: Jobstova cesta 34, 4226 Žiri 

  Email: info@romartin.eu

  Splet: www.romartin.eu